Pozdravljen.

Nekaj vprašanj, razmišljanj. :)

nad najino sobico

je čisto drobno nebo

in majhen oblak

tako je to

in dežinke tako majcene (dežinke? :)

da ne dosežejo tal

in sonce je tako bledorumeno

da zardi ob dotiku

dvakrat na dan    (tukaj mi nekje zmanjka? drobna suha drevesca nekako obvisijo v zraku? mogoče en majhen potisk? :)

drobna suha drevesca

se stiskajo v gozd

in midva za drobne dlani

v bleščeči črnini te pločevinke  (imaš midva in potem množino? malo zmede?)

zrasli smo ravno prav majhni

da smo ušli sem gor

in tam nekje spodaj pod lino

je čisto tanko nebo 

in majhen gobast oblak

nad najino sobico

tako je to  

lep dan, S.

(meni so všeč dežinke ;)

Ojla Serigala,

vesel sem tvoje analize in komentarja.

Vsekakor so na mestu.

Ja, dežinke so kakor snežinke, samo da so iz dežja :)

Kaj pa če bi malo drugače postavil presledke:

in dežinke tako majcene (snežinke?  - samo potem pokrajina dobi drugačne barve - a bi šloooooo z dežinkami ?)

da ne dosežejo tal

in sonce je tako bledorumeno

da zardi ob dotiku

dvakrat na dan    

drobna suha drevesca

se stiskajo v gozd

in midva za drobne dlani

v bleščeči črnini te pločevinke  

zrasli smo ravno prav majhni

da smo ušli sem gor

in tam nekje spodaj pod lino

je čisto tanko nebo 

in majhen gobast oblak

nad najino sobico

tako je to  

Kaj porečeš? jaz sem seveda preblizu pesmi, da bi jasno videl. bi se dalo počakat kak dan, ampak pesmi nerade ležijo v outboxu in hočejo ven. tečne male zadeve.

lep dan tudi tebi, Y

ruj, meni tudi, zato pa smejko zraven. hehe :) ne vem, zakaj sem sploh vprašanje napisala. :)

pesem mi je prvo stala preširoka - po celem dnevu ... zdaj ko jo berem ... mi postaja vrhunska - tisti del z našo majhnostjo (pri meni nariše neko slikico poleg - mogoče ji lahko pomagaš, da nas bolj prime) preden se zasmehljamo nad atomsko (ki se je zgodila nekje -za nas-
berem seveda malo po svoje ;)

lp obema

Ja, mnogo bolje. 

Če ne zameriš, mi tale kitica še malo šepa. Tako kot ne bi bila tako z razlogom tam kot ostale. :) Ker imaš nebo pa sonce pa oblake, potem se pa naenkrat pojavijo drevesa. Zakaj ravno tukaj? Nekaj mi manjka... :) Samo razmišljam...

drobna suha drevesca

se stiskajo v gozd

in midva za drobne dlani

v bleščeči črnini te pločevinke

Ja, hočejo ven. :) Tudi fajn je, da jo zdaj predeluješ, ko si še v čutenju, in z malo večjo distanco. :)

ruj, zdaj sta vrstici ostali sami in je še bolj očitno. moram zalit rože pa se česa domislim, 

tx, lp, y

ja, žal karkoli dodajam ali odvzemam je vse tako umetno, da se takoj izloči kot tujek .. kakor bi pesem napisal nekdo drug. morda tudi zato, ker ne vidim dobro tega, kar tebe zmoti, ker sem zdaj že tu gor in mi je vse na dlani. ne morem se vrniti nazaj v sobico, ne gre. blokada. morda rabim samo še en verz (pa se mi je že sonce stegovalo, pa drevesa, pa korenine, pa nebo, pa .. uh)

se mi zdi da je meja patetike tako blizu, da takoj not padem samo da malo bolj stegnem jezik.

meni gre zgleda samo obratno - da najprej napišem preveč, pa potem klestim ali pa kaj zamenjam. zdi se mi, da nimam več kaj povedat. morda lahko edino ukinem drevesa, edino potem izgubim link naprej.

bunka.

nič, bo, ko bo.

lp, Y

hja ... (mi je znano)

jaz vidim velikane, ki pazijo kam stopijo, ker vseno smo dovolj veliki - mravljice smo ... ne hude, pridne ;)

ja, .. meni se je vseskup prikazalo kot majhno, imel sem sprva potrebo uporabit besedo veliko in sem raje vzel nikalnico (ne majhno), pa sem potem takoalitako zamenjal v zrasli smo ravno prav majhni

pesmica je prekrhka za velikane :)

evo smo mi trije zdaj pridne mravljice

Y

:) ja
saj jih vidim bolj v smislu odtisov, sledi v nadoblačju - ugreznine, vesoljske kotanje, tolmunčki ;)
čuti se njeno velikost

lp

nekaj malega se mi je pa le posvetilo za boljšo zvezo kitic

samo upam da nisem zdaj izgubil tistega, kar se mi rado zgodi ob pretiranem masiranju

Se mi zdi da je zadnjih 10% najtežjih, sploh če ne veš, kdaj je konec :)

Zame je to pogled iz črne luknje. Si nisem nikoli dobro predstavljala, kako to zgleda, ko te posesa, zdaj pa vem.

oj, jupi, imamo še nekoga v orbiti.

črno luknjo lahko prečka svetloba edino

miže :)

lpY

Kaj hočeš reči, da to ni možen scenarij? To je tam notri pa pika singularna. Znanstveniki bi radi izvrtali, kaj je v središču črne luknje, ne iščejo pa besed za to. Ti pa si jih, tako je to.

morda lahko zdaj upravičim svoj obstoj zgolj z besedami! jaz sem drobna črna luknja, polna vesolja. iščem besede, kajti v črno luknjo prej ali slej posrka vse, hoho, razen besed. besede pa singularnost bruha, tako je bog ustvaril vesolje. z besedo.

z besedo ga s(po)krije - prosojnost ki spremeni vse

Ne bodita tako navdušena ...

The x is everywhere. It is all around us. Even now, in this very room.

Spookyter!