Ko zrastemo

 

nad najino sobico

je čisto drobno nebo

in majhen oblak

tako je to

 

in dežinke tako majcene

da ne dosežejo tal

in sonce tako bledorumeno

da zardi ob dotiku

dvakrat na dan

 

zvečer ko se drobna suhljata drevesca

stisnejo v majhen gozd

in midva v najine drobne dlani

v bleščeči črnini te pločevinke

 

takrat besede

velike kot sanje

preraščajo preko oči

nas

ki smo zrasli ravno prav majhni

da smo ušli

sem gor

 

in tam nekje spodaj pod lino

je čisto tanko nebo

in majhen gobast oblak

nad najino sobico

 

tako je to

Y

 < 1 2

Jupiter! Silvana Orel Kos

Poslano:
24. 11. 2012 ob 23:08

Pst!

Zastavica

Y

Y

Poslano:
25. 11. 2012 ob 20:23

tako. besede so me prerasle čez oči. zdaj sem zadovoljen :)

Zastavica

Jupiter! Silvana Orel Kos

Poslano:
25. 11. 2012 ob 20:53

Akhm. cheeky

Zastavica

Y

Y

Poslano:
26. 11. 2012 ob 13:24

Hoj Serigala, kako se ti zdi? Smo šli nazaj ali naprej? 

tx, lpY

Zastavica

Poslano:
26. 11. 2012 ob 17:36
Spremenjeno:
26. 11. 2012 ob 18:27

Pesem, ko sem jo prvič prebrala, se mi je zdela kot ena taka metastaza majhnosti in veličine. Več svetov v enem in en svet v večih. Dala mi je ta občutek, čeprav mogoče še ni bila »dokončana«. Zdaj ko jo berem, ja, mi je bližje, a če smem, še par vprašanj…

 

nad najino sobico
je čisto drobno nebo
in majhen oblak
tako je to

in dežinke tako majcene
da ne dosežejo tal
in sonce tako bledorumeno
da zardi ob dotiku
dvakrat na dan    

zvečer ko se drobna suhljata drevesca  (imaš veznik ko – bi v nadaljevanju pričakovala neko »razlago«)
stisnejo v majhen gozd
in midva v najine drobne dlani   (dvakrat imaš pridevnik drobna, kar je škoda – izkoristi drugo besedo)
v bleščeči črnini te pločevinke (ko…, se zgodi kaj?)  

mogoče tako?

((zvečer ko se drobna drevesca
stisnejo v majhen gozd
in midva v najine … dlani
v bleščeči črnini te pločevinke (ali to nujno rabiš?  - samo vprašanje, moja čutenja so drugačna… zato sprašujem, ali pa pusti… :)
so besede velike kot sanje

te preraščajo oči

nam ki smo zrasli ravno prav majhni  (kako se ti bere brez zrasli?)
da smo ušli
sem gor))

besede velike kot sanje
preraščajo (preko) oči (če preraščajo gredo najbrž preko?)
nas ki smo zrasli ravno prav majhni
da smo ušli
sem gor

in tam nekje spodaj pod lino
je čisto tanko nebo
in majhen gobast oblak
nad najino sobico

tako je to

Malo sem čudno to skopirala. Upam, da se razbere. :)

lp S.

Zastavica

Y

Y

Poslano:
26. 11. 2012 ob 18:27

Hvala za odziv,

a veš da je marsikaj kar praviš zelo tehtno, po drugi stani pa se sam sprašujem, zakaj se mi ta prvotni 'občutek' pesmi z vsakim popravkom bolj izgublja? Morda je pesem zame v tem trenutku še pretežka, da bi jo prav dokončal.

Morda zaradi podzavestnih in razpršenih stvari, ki se krhajo in krhajo. 

Sprašuješ me, ali rabim pločevinko. Hja, tako je to - menim da je že tako malo elementov ostalo, ki slikajo perspektivo iz vesoljske postaje, da so nujni. Če še te odstranim, s tem zradiram svojo vizijo. Moderno je sicer trditi, da se pesem s tem odpira, moje mnenje pa je, da se izgublja. Tako v svojih pesmih poskušam obdržati ostrino in nit in nek skelet vnešene slike. Ni nujno, da bo bralec videl isto sliko kot jaz, sploh ni, vendar smatram da je kar nekaj takih, ki (tako kot jaz) v pesmi iščemo tudi pesnikov pogled. In za njih puščam ravno dovolj elementov. Verjetno je to narejeno meni po meri - marsikateri prebrisan bralec bo rekel "kakšna obilica, kakšna redundanca!" - no jaz sem bolj tumpaste sorte in rabim malo več potez, da lahko potem sam dokončam sliko. 

Torej nazaj k pločevinki. Zvočno, ritmično in občutno ne paše, zmoti. A hkrati nekoliko uravnoteži vse te drobcene majčkene dežinkice, da se vseskupaj ne razleze po mizi :)

Res pa je, da nekoliko nerodno deluje. 

Glede ko je tako, da je poved takšna:

Zvečer, ko .. (drevesca pa midva..) .. besede preraščajo (preko) oči.

Morda je stavek res nekoliko prerazpotegnjen :))))

 

Ja, vseskupaj bo šlo še par krogov. Pesem mi je pomembna, ker ni moje običajno nakladanje ampak se mi zdi da sem poskusil nekaj zame novega in .. kajvem , malo me živcira ker se noče prav usesti!!!!

 

Hvala, poročam ko zmeljem :)

Zastavica

÷

÷

Poslano:
26. 11. 2012 ob 18:28

ko jaz začnem mleti, meljem, meljem, meljem meljememeljeme, melje me, me melje, me zmelje in pesem zmeljem - mogoče je to razlika med pesniki in nepesniki - mletje

Zastavica

Y

Y

Poslano:
26. 11. 2012 ob 18:32

res je, morda. A sem par pesmi, za katere pravijo, da so kar dobre, napisal praktično v petih minutah.

Po drugi strani pa imam samo eno ali dve, ki sem jih mlel dalj časa (torej dan ali dva), pa da sta kolikor toliko okej.

Morda sem tako zmešan, da ne obstanem več kot pet minut v isti fazi :)

 

Zastavica

÷

÷

Poslano:
26. 11. 2012 ob 18:35
Spremenjeno:
26. 11. 2012 ob 18:35

to sem želel izpostaviti - pesem se ne dela, zgodi se (ti)


 

Zastavica

Jupiter! Silvana Orel Kos

Poslano:
26. 11. 2012 ob 18:35
Spremenjeno:
26. 11. 2012 ob 23:29

Pločevinka je (zame) predpogoj za tak pogled. Tu je pa iz obratne perspektive:

http://www.youtube.com/watch?feature=endscreen&v=nWQQUoQHhnw&NR=1

Zastavica

Poslano:
26. 11. 2012 ob 18:44
Spremenjeno:
26. 11. 2012 ob 18:50

Matjaž, vsa občutja, ki si jih opisal, poznam.

A včasih moramo iti tudi preko sebe. Včasih se nam pokaže druga slika, ki bi jo lahko sprejeli. Ali pa jo pustiti ležati en teden, občutja ne bodo kar izginila, bodo mogoče prišla kakšna nova, ampak okus bo ostal. Pa tudi ne se ustavljati preveč pri dotični pesmi, mogoče bo pa naslednja tisto, kar si resnično hotel. Oz. ustavljaj se ravno prav. :) hehe kakor to že čudno zveni.
Predvsem se pa sprosti.
Mogoče pa moraš pozabiti na svoja občutja in jo beri kot bralec, kot nekdo ki kao naj ne bi vedel o čem pišeš.

Kot bi v glasbenem svetu rekla, "muzikalnost" (čustvenost, dinamiko) imaš v sebi, čutiti jo je tudi v pesmi. A ko se gre za tako zapletene sestavke in čustva konec koncev, moraš imeti močno "tehniko", ki podpre vse, kar čutiš in se čuti. In tebi tukaj še malo zmanjka pri "tehniki", kako zartikulirati besede, da bi izvabil najbolje iz pesmi. Ker besede imaš in ne potrebuješ novih.

Poskusi pogledati iz vesolja in bo vesolje pogledalo vate. :)
 

Uf, upam da nism preveč zabluzila. :))

Aja, pa še to... do neke mere bi se strinjala, da se ti pesem zgodi. A če ni besednega zaklada, težje nastanejo bolj zapleteni sestavki. Tako kot po 13 letih še zmeraj moram ogromno "tehničnega" prevadit, da tudi dinamika in čustva potem lažje stečejo. In sem tako bolj prepričljiva. Govorim o glasbi. A vseeno se da kakšne črte povleči. Sama si tako včasih pomagam pri pesmih, da združujem, kar že poznam. :)

lp S.

Zastavica

Y

Y

Poslano:
27. 11. 2012 ob 10:04
Spremenjeno:
27. 11. 2012 ob 10:07

Sem včeraj malo razmišljal,

verjetno pesmi ni v besedah prav tako kakor slike ni v barvah in glasbe v tonih. Daj ti 3 barve Miroju, daj 5 tonov Zappi, daj 20 besed Lorci!

Besede se prilagodijo pesmi. Kakor črnobela fotografija je zame pisanje z manj kompleksnimi besedami bolj jasno in čistejše. Bogat besedni zaklad je samo za mojstre! Ali po računalniško RISC tehnologija. 

Mislim da s tole pesmijo nekaj škripa drugje kot tam, kjer iščeva. Pusti in pojdi naprej je dobra reč, ampak v tem primeru čutim, da nimam kam naprej dokler ne razrešim te uganke. Dobil sem eno presto za pohrustat in čas je, da se pregrizem skozi.

lpY

Zastavica

Y

Y

Poslano:
27. 11. 2012 ob 10:07

Jupiter!

tile japonci pa zmagajo :) Še dobro da lahko z rokami tipajo in z jeziki! In da imamo mi tukaj forum. Sicer bi lahko brcali, ne da bi kdaj udarili žogo!

Y

Zastavica

÷

÷

Poslano:
27. 11. 2012 ob 10:08

;) začni razmišljati v vrsticah ... tvoje razmišljanje je prijetno kot lepa pesem :)

Zastavica

 < 1 2

Komentiranje je zaprto!

Y
Napisal/a: Y

Pesmi

  • 24. 11. 2012 ob 15:58
  • Prebrano 2276 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 319.1
  • Število ocen: 8

Zastavica