Idila

 

ko v nahrbtnik zberem

čudovite razgledne kamne

in zdravila iz vršičkov prepadnih gora

ko razprostrem pisane preproge

okrog prasketajočega kupa polen

in pomislim da je temeljni kamen stvarstva

položen ravno pod mojo ritjo

takrat se mi navadno zgodi nepričakovan

roj domorodnih obadov

sam bog ve da so evolvirali v bližnjem bajerju

in pozabim nahrbtnik

in stečem

in tečem

kot sam exodus izpod varnih planin

v šavje mestne idile

na hamburger

in skodelico Wittgensteina

Y

Jupiter! Silvana Orel Kos

Poslano:
23. 11. 2012 ob 19:01
Spremenjeno:
23. 11. 2012 ob 19:29

Kako diši

Se sprašujem, a sledi tej izjavi vprašaj ali klicaj ...

Zastavica

Y

Y

Poslano:
23. 11. 2012 ob 19:03

.....  @

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
23. 11. 2012 ob 23:13

Kadar omeniš Wittgensteina, se mi prikaže njegov citat, ki mi je od zmeraj všeč: "o čemer ne moremo govoriti, moramo molčati". To je seveda le preblisk, ampak se mi zdi zanimivo, še posebej v tem obrnjenem kontekstu, ko je idila industrija stvari, beg pred njo pa dolgočasna zdravilnost zelišč in potohodstva. Tako sem jo prebrala danes. Si pa mislim, da bom vsakič naslednjič videla v njej kaj drugega / več. Take pesmi kot Idila so, da jih beremo znova in znova. Čestitke,

Ana

Zastavica

Y

Y

Poslano:
24. 11. 2012 ob 16:20

Me veseli Ana,

no jaz sem W. uporabil ker me spominja na neko pijačo :)

Zdaj pa grem na pico,

lp, Y

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Y
Napisal/a: Y

Pesmi

  • 23. 11. 2012 ob 18:29
  • Prebrano 972 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 545.43
  • Število ocen: 15

Zastavica