???

ne dojemam , sploh pa ne v zvezi z naslovom, Vinko.

 Lp, lidija

Lidija, afrodiziak je za reveže že kruh, še tega je malo

Lp,V.

Ja, Vinko, samo tega ni najti v tvojem objavljenem a "aforizmu"::

napisal si:

Eurodiziak

Revežu je pohlep po bogastvu že kos kruha.

???

  Kljub naslovu ti ni najbolje uspelo.

LP, lidija

Ja, pomen se da razumeti iz zapisanega. Pohvalna je tudi jedrnatost. Je pa problem na jezikovni, skladenjski ravni. S tega vidika aforizmu manjka jasnosti, je malo okoren. Kajti kos kruha za reveža NI POHLEP. Kos kruha je za reveža BOGASTVO. Tu notri je skladenjska srž problema. Kajti - že odkar sem ga prebrala, razmišljam, kako to popraviti - da se izboljšati le z daljšanjem, s tem pa nekako tudi otopi, npr.

Za reveža je pohlep po bogastvu že pohlep po kruhu.

Ko revež hlepi po bogastvu, si v mislih slika kos kruha.

Ali morda z obračanjem:
Kos kruha je za reveža pohlep po bogastvu.

Verjetno na neki ravni zmoti tudi relacija revež - pohlep. Nekako ne gre najbolj skupaj. Reveži običajno niso pohlepni, vsaj ne v pravem (in najbolj zločestem) pomenu te besede.

Revež hlepi po bogastvu tako, da hrepeni po kruhu.

Ni dobro, ne. Nobena od mojih "rešitev" ni v redu, čeprav je sporočilo morda jasneje oblikovano. Preveč so razlagalne, predolge. S tega vidika je, kot rečeno, izvirni zapis boljši.

Za reveža je kruh bogastvo, po katerem hlepi.

Tale je izmed tu naštetih verjetno najboljši. A hkrati se pokaže njegova pomanjkljivost. To pa je, da v resnici podaja že znano dejstvo (revež je vesel že kosa kruha, revni nimajo niti za kruh ipd.), ne prida pa nič novega. Ne obrne pomena, ne preseneti s kontrastom, ne karikira. Zaradi vsega tega kot aforizem enostavno ne deluje.

Aforizem, vsaj v pomenu, kot jih obravnavamo tu na portalu, kar je lepo razloženo v delavnici, je vedno neke vrste izkrivljena resničnost. Do neke mere. Če gre predaleč, postane groteska in spet lahko izgubi naboj. Aforizem je karikatura. Nagnjen je v satiro, v smešenje, v parodiranje. V svojem jedru deluje podobno kot vic, samo da ima vic veliko več "časa", da priredi okoliščine tako, da "punch line" useka in nas spravi v smeh. Aforizem je z določene perspektive "zazipan vic". Tudi vici so odlični, dobri, slabi in zanič. In aforizem je kot najboljši vic, obrnjen v satiro. Taki nas običajno spravijo v smeh. Seveda ni nujno, da je tako hecen, sploh ne. Če pogledamo podčrtanega

"Ne gledam več poročil, mi je zmanjkalo nohtov." (Black Hope)

To ni "hecen" aforizem. V čem je njegova učinkovitost? V nenavadni, sveži povezavi gledanja poročil in nohtov (oz. grizenja le-teh). V tem, da bralca preseneti. Začne brati: "Ne gledam več poročil ..." Kaj pričakuje, kako bi sam dokončal ta stavek?

"... nima smisla."

"... saj ne povedo nič novega."

"... nimam več živcev za to."

... itd.

Hopin zaključek pa je drugačen. Preseneti. Je udaren. To je eden od pogostih in priljubljenih načinov, kako spraviti skupaj dober aforizem.

Če bi zadevo objavil v delavnici, bi morda dobila drugačen epilog. Več glav več ve in ima več idej. Lahko bi nastala kakšna izvrstna izpeljava (zlasti v povezavi z originalnim naslovom tega aforizma).

Ampak kaj, ko se to ne zgodi. Večkrat sem že svetovala, naj se malo pobrska po delavnici, naj se pozove člane, da staknemo glave (oz. prste) in se lahko izcimi kaj boljšega, predvsem pa se lahko kaj novega izve, nauči ... Za vse nas to velja. A zadnje čase se po delavnici klatim le jaz. To je smešno. Pišem nasvete tako rekoč "privat", v to in ono sobico (prostor za komentiranje posamezne pesmi/aforizma) na portalu, kjer se hitro porazgubijo. Ali pa član celo zbriše pesem/aforizem in s tem vse moje ukvarjanje z njo/njim. Zato se take reči "rešujejo" v "veliki dvorani" - delavnici na forumu. Če seveda želite zares delati na svojem "izdelku".