Izgubljen tavam po pločnikih
tega malega mesta
ne vem kam in ne vem kako
pogled je uprt v tla
da ne vidijo mimoidoči
zardelih oči
in tavam izgubljen
osamljen kot zapuščen pes
in izginjam
požira me življenje
ubija me ker te ni
ni te draga
in zato tavam
kot prikazen
in izginjam.
Super, ne izginjaj in bodi z nami, od mene petica
Pozdravljen Robert
Hvala ti!
Lp, Igor
Igor, zelo lepo si napisal.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!