Uvod v Vodni kamen, ki je težka usedlina, je:

Danes sem sam in

pijem in plešem in pišem

s tišino

kar je že samo po sebi pesem,

potem pa ruj nadaljuje in nam prikaže, da ima samost mnogo potencialov, variacij in ponderjev, v bistvu je pa ena sama, sama po sebi, sama v nas in  razcepljena, da je lahkov vseh. V pesmi je Vodni kamen je ta samost močna rdeča nit, ki potegne v pesem in jo drži skupaj od začetka do konca, vmes pa zavarira v razne nianse, ki pesniški subjekt potegnejo v različne (izraze) odboje te iste samosti.

Tako se pesem kaže meni.

  Dogajanje bralca privede do konca, ki ga v bistvu ni, samost je večna in samost je tisti NIČ (ki je hkrati tudi vse).

  Čestitke.

  Lp, lidija

lidija , tvoj komentar me je tako pogrel, da je biti sam  zdaj spet toplo - vso perilo sem že opal - sosedje hodijo pomankljivo oblečeni, ni še suho - sem jim rekel zjutraj, ko smo se srečali pred vhodom, na vhudu, pred kaselci. burjo imamo in vsi smo beli ... ropotamo ko se stisnemo - mraz je .... biti gol

meni pa je toplo Lidija Hvala Ti

lp

toliko besed imam v ustih, da me

kot žakelj polaga

Jaz bi lahko vzela samo to. Toliko- veliko (ogromno) slišim v tem.

lp  Lidija

o Lidija ...  (prej nisem vedel)

zanimivo ...
je tole pesem za L...

je. (tudi)

hvala -

kar vzemi žakelj (svoj seveda) in pokukaj not. mogoče je notri hokuspokus.

No, Jure, zdaj jo bom še dvakrat prebral. Ker težko zakorakam po poti ki jo je opisala Lidija, ampak zdaj poslušam Albeniz's Asturias  

http://www.youtube.com/watch?v=Nx7vOb7GNBg

jaz lahko rečem, da je vse samo res. Jaz nisem pesnik in meni so metafore isto kot simboli - Strupene! (na prvo žogo) - niso za uporabljat - itak smo si jih samo izmislili in jih (v bistvu - ki ni kliše) ...    ni?
lp   bodimo opij, ne klistir

no tole lahko dodam - med enim in drugim mežikom te lahko cel svet prestreli. moraš biti spretna tarča, da gre v centre ...

Ta je pa sedla vame ... všeč mi je!

hvala Evelina :)

kaj Matjaž; zdaj me boš pa še ti spravljal v ... 

:)

hvala (prej še nisem poslušal - oprosti)

In morski prašiček me je ganil čez vse, ne tako, da bi skočila pod vlak ali pa se prisesala na ropotajoč pralni stroj ... ampak čisto biološko - pa še poetološko, se mi zdi, da smo mi vsi tukaj bolj kot kaki hrčki - iz ličnic bljuvamo besede, ki smo jih dolgo spravljali va/se-nje ;-)

morski prašiček

saj, ko smo pa vsi živi, dokler nismo mrtvi ;-)))

in potem na drugi strani živi ... ;)

kaj pomenijo tile noski, ker vidim da jih ljudje uporabljajo pri znakcih za mežikce, nasmehe in te lepe reči med nami, jaz bi tudi, samo moram vedeti, kaj naj bi to bilo, ker baje je že polno takih -in- podobnih ... ;) - zaenkrat še brez noska - op, s kozjo bradico : ) brez

lp

Heh, to je starinski znak, za tiste, ki ne uporabljamo cortkanih že narejenih

Nosek je  pomembna reč za kaj zavohat ;-))

a, nič kaj takega potem, pa ;-)

Y: evo, tu je point! Narobe bi bilo korakati po isti poti, ko beremo isto pesem :)

 razen pri polkah in valčkih in straniščni poeziji, pa slovenski "zabavni glasbi" in redneck komadih :) ... pa takih pesništvih ...

  Za poezijo pa - Fajn je, da vsak vidi svojo pot! V tem je skrivnost pesmi. In v NIČU, seveda!

LP, lidija

se strinjam ...

pesnik se sprehaja z ženo. sreča kolega poeta in rečeta eno, dve. "kolešček moj, ti pojdi kar lepo po moško, jaz grem pa domov malo igrat kitaro". ob treh zjutraj se plazi v posteljo."o čem pa je tekla beseda, perešček moj?" "pojma nimam, ampak se je pa debata tako dobro razvila!"

ha!

Zdaj vem, kako ...

V kuhinji garsoniere se prižge luč. Tako da sveti čez balkon.

čudovito...

vse kar čutim si zapisal, u st r e lite  me...

namest hrčka vstavim psa in mačka

prebeli me...

to je to...posvojila sem jo, brez da vprašam za dovoljenje

Samo tisti pralni stroj? Ne vem zakaj? Vidim stroj- ne objemaš ga več

Sediva na njem , ko centrifugira

Šalo na stran- čudovito tole!

lp