Drsenje
Drsim s tebe
Se zlivam v sifon
Pregladek si
Z deviškim oljem premazan
Razkošno zamolkel
Kot klavir iz češnjevine
Vedno znova se zlijem
Čezte razpršena
V odtenke tvoje
Kariraste srajce
Drsim v romboidnih
Kapljah lužasta
In neopazna
Ti drsiš
Z miško
Po pikslasti koži
Neznank
urednica
Poslano:
05. 11. 2012 ob 17:25
Spremenjeno:
05. 11. 2012 ob 18:45
Zanimiva študija drsenja;-)) ki je hkrati (v celoti) metafora za mimobežnost in nezmožnost resničnega dotika dveh (duš in teles) v tem noro drsečem in zdrsljivem času. Zelo učinkovit je tudi konec pesmi. Čestitke,
Ana
Hvala, Ana, odlično si zadela tisto "kaj je hotel pesnik povedati". :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin
- 04. 11. 2012 ob 18:49
- Prebrano 1177 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 589.76
- Število ocen: 16