I ovaj su prozor otvorile ruke
Ali ruku više nema
Nema ih po džepovima
Nema ih u rukavima
Nema ih ispod vrbi obalama jezera
Otpale sa dječaka prije skoka sa najviše grane
Nema ih u kosi prstima da svjetlost razbiju
Ovim su prozorom ruke klonule
Ovim prozorom zauvijek otvorenim
Ruke su tek u mislima
Škrto i stidljivo
Kao nerazgovjetna slika nekog vrlo,vrlo...
Vrlo važnog sjećanja
Da je želja svake misli da se ostvari
Orukati
Zatvori prozor
Zanikanje okna, odpadle roke, ki so ga odprle, nemogoč polet (pogleda) v kakršnokoli prihodnost. Čeprav se v začetku zazdi, da gre za računalniška okna, so ta okna veliko širša, okna ven, v svetove in iz njih vase, okna in roke, ki so nekdaj bile v žepih in zastirale sonce - in zdaj bi zaprle okna, če bi tudi ona (v mislih) še bila. Pesem lepo teče, prav užitek jo je prebrati in odpira številna okna v naše (pod)zavesti. Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Edin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!