bosa stopam

po temotnem vrtu

za vonljivimi duhovi

v travi dremljejo

v mirnem snu

in morah

alabastrne črepinje

z medlim luninim zapisom

vsak odmev z neba

išče v upu

v strahu del

ec brušene kamnine

vsak kos alabastra vabi vase spoj

bosa stopam

po temotnem vrtu

med dišavami

vodljivo

in v naročaj privzdignjene obleke

zbiram mlečnate črepinje

z nosečniškim naročjem čakam

čakam na izlizanem betonskem pragu

čakam da vzide sonce

Ob prvem zoru vidim,

da črepinje niso le iz moje vaze.

Jupiter! Silvana Orel Kos