V resnici si skarabej.
Zato potuješ
od vzhoda proti zahodu.
Vališ kroglo iztrebkov življenja.
Popolno okrogla je.
In ti se ne ustaviš -
tako lep v sončni bleščavi -
dokler je ne zakoplješ.
Potem čakaš,
da pride pravi čas.
Da jo lahko vržeš v reko.
Da se začne novo življenje.
Skarabej si.
Ob tebi ni prostora zame.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!