ko me ovijaš s svojim plazečim telesom
čutim kako izteka sok iz moje duše
sklenila sva neskončnost
še preden je počilo sredi niča
zato se lahko smejeva brez glasu
samo skupaj ne moreva biti
ko se bo čas prelomil na dvoje
si bova podala sebe
potem bo počilo glasneje
in bo smeh končno zazvenel
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!