Poezija in nežnost.
Vzel sem te v roke
in potem se ne
spomnim skoraj ničesar več.
Drobne bele lučke
so začele poplesavati
pred očmi
in jate ptic
so obdajale najino zavetje.
z vsakim stikom
sem bil potopljem
globlje in globlje v najine oaze
šepetajočih besed.
Nežna glasba,
čeprav mogoče prisluhi
je naznanjala
da se sanje tokrat
mudijo pri nama.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Gasperrr
- 20. 09. 2012 ob 23:23
- Prebrano 650 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 177.1
- Število ocen: 4
