Moja domišljija
gleda premične slike,
ki tvorijo zgodbo,
ujete misli
kakor v burleski
v tišini panično skačejo,
tam nekje bolj skrito
nekdo igra na klavir
in torte padajo po glavah
in Charlie Chaplin maha s palico,
s cilindrom na glavi
in gostimi brki.
Tanka ženska okoli njega
panično premika ustnice
in prepričuje v svoj prav.
Zgodba se konča brez konca.
Le misli si ohlajam
in slike upočasnjujem.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!