v blodnjaku trenutkov
sredi sočloveške mreže
gmota lepljivih občutkov
srce precizno mi nareže

na pretanjene trakove
neznosno pretečih vprašanj
prelamlja zarjavele okove
vnebovpijočih šepetanj

pesem razlita po lobanji
ukaže kaj mi je storiti
pozaba odmeva po kotanji
na koga kam se obrniti

kadar toži se mi po mladosti
in razpiham plast prahu
v ihti blažene norosti
nerodno sprožim brez strahu

iz naročja mi zbeži vzvod
padli varuh spi zdaj večno strt
vzdolž krste koraka zli sprevod
kolne angelske ljubezni smrt

Ana Marija Garafol