drži

z lahkoto zlezeš iz nosnic
se pospraviš v žepke
zadihaš  in zaspiš

in tudi kronana opica
zakoreninjena na moji levi rami
se globoko strinja ter resnobno prikimava pomisli
naj vsakdo rofka svoj drek

toda sredi noči sva na končnih postajah
kjer so vse izrekljivosti sežete
kakor črepinje popitih kozarcev

videvala vsakršno repato mrgolazen
ki se je gnetla, ovohavala, iztrebljala

in po vsem tem me niti malo ne mika
da bi bil podgana na trgovski ladji
ali da bi se drenjal med postrušniki

naravnost navdušen pa sem nad lastno nezmožnostjo
da bi kdajkoli postal

kapitan

kakšnega kmetavzarskega
omizja

 

Srečko Luštrek