NOTTURNO
Titraju odsjaji grimiznog čuna
Slike na ravni modrog spokoja
Šuška sure masline grana
Dok srkuće galeb kristale znoja
S ledenog čela umorne žene
Sa kapaka klizi crna rosa
Poslednje srebro zvezdinih kosa
Pa glava žene nemo klone
Žutilo mesec morem kotrlja
Sirenama dojke brižljivo trlja
Od tmastog gatanja brbljivih svitaca
Strah se širi pod veđama otaca
I bledi će anđeo stati u mraku
Kad sretne ženu u maslinjaku
Na krivudavoj goloj stazi
Gledaće za njom kako gazi
I odlazi, odlazi...
Rahlo zabrisana in skrivnostna slika: ženske, ki obdeluje oljčni nasad, njenega duha, ali je pesniški subjekt oljka sama? Ne moremo vedeti, ali narekuje čarobnost spoja z (nad)naravnimi silami njena izčrpanost?, ki preide v mir, nočni hlad in na pot navzgor. Stih lepo teče in s svojim ritmom podpira pesem, bere se tudi kot (neotroška) uspavanka. Čestitke,
Ana
Hvala, Ana za sjajan komentar i lep prijem pesme.
Јагода, занемех пред свом том лепотом! Стварно си мајстор стиха. Мој наклон!
Čudovita pesem, Jagoda:)
Moje čestitke:)
Lp, Lea
Poslano:
16. 08. 2012 ob 13:38
Spremenjeno:
16. 08. 2012 ob 14:08
Hvala, Lea :) Raduju me tvoje mišljenje i čestitke.
lp, Jagoda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jagodanikacevic
- 15. 08. 2012 ob 08:20
- Prebrano 782 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 304.72
- Število ocen: 9