Včasih sem nemirna
kot viharno nebo,
ki vije visoke trave
in guga ogromne veje
mogočnih dreves.
Včasih mi zmanjka moči
in takrat začutim nemoč,
jezo nad seboj
in sem nebogljena kot otrok.
Včasih ne zmorem dneva,
tihotapim se nemirno
in čakam da pride noč,
da si naberem moči
in da vstopim v sanje.
Včasih bi odtavala,
vendar danes bom zdržala
in veter se bo počasi polegel.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!