ko je Anja odšla

po srebrnih

tračnicah mesta

je šumljalo

z nihajočimi

glasovi nočnih

častilcev in čistilcev

oddaljenih

siren v prehitevanju

in tekmovanju

z razžarjenimi

kriki reklam

po ulicah kjer

so vlekle svoje sence

kot ugasnjene

topline

v noči

ki se je spominjala

deževnega neba

ki je spremenilo

barvo v modro

zlatih

strel ujetih

v njenem očesu

ne vedoč

kako

in kam bi morale

udariti

za ozir(Anja)

in pad(Anja)

(da

lahko tudi brez)

Anja,

ta varljiva poletja me v

oziru

na lastno zgodovino

groteske in pepela

rastezajo znotraj

mejnih vrednosti

strpnosti

prepuščajoč me

na milost in nemilost

radovedni semiotiki

in mrzlični algebri za

padec

v trajno stanje

nezaželjene hibernacije

Marko Skok - Mezopotamsky