Ko zaprem oči in utonem v sen
odtavam v pretekli čas
hodim po sledeh najinih poti
v vse trenutke takšne in drugačne
vidim v njih smeh in solze
res veliko sva prestala
in se tudi ti kdaj obrneš nazaj
da prebudiš preteklost
da se spomniš preteklih dni
od samega začetka
ko sva v strahu kradla trenutke
za objem in za poljub
in danes se vse ponavlja
a redki so objemi in poljubi
le redkokdaj se vidiva
zato pa vedno znova odtavam v sanje
ker tam te vedno najdem.
Lepa pesem, Igor.
Zelo pogrešam tvoje haikuje:)
Lp, Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!