Albin, pozdravljen.

Sama nisem mojstrica haikuja, niti se nisem nikoli preveč poglabljala v to obliko. Moram pa priznati, da me pentlja, ki si jo ustvaril, sili k razmisleku. Je nenavadna - večina haikujev, ki jih po sili navade niso spremenili v kruikuje ali kaj podobnega, namreč govori o lepih, nepozabnih trenutkih. Ti pa naslikaš trenutek, za katerega si človek navadno sploh ne vzame časa, da bi ga opazil. Čestitke za izvirnost v sestavljanju te deževne pentlje.

Lp,

Lucija

Hvala Lucija, zares me veseli :)

Prejšnji teden sem se vozil proti Kočevski, ko me je vase zajelo resnično plesnivo, mokro in težko nebo, tik pred nevihto. In kolikor globlje me je jemalo ter tiščalo, toliko bolj so se mi haikuji odmikali. Šele čez čas so mi dopustili, da sem jih uzrl takšne, kakršni so sedaj.

Lp,  albin