Že dneve jezdiš
na temačnih oblakih žalosti,
jaz pa na razpokanih tleh premetavam črepinjice,
iz katerih ne znam pričarati ničesar,
niti najdrobnejšega smehljaja.
Razrezinjena jutra plesnijo nedotaknjena
in kava, grenka kot še nikoli, ostaja nepopita.
Veliko črno sonce
se je ugnezdilo na nebesni svod,
glasno rjove in požira vse okoli naju.
Hiše, poti, ptice, ljudi, drevesa, vrvi ...
Vsega tega ne zaznavaš, jaz pa le bežno,
medtem ko do večera capljam za krdelom tvojih luž,
da naposled plaho objamem tvojo odsotnost, Ljubec.
Poslano:
11. 07. 2012 ob 21:05
Spremenjeno:
30. 08. 2013 ob 02:04
Krasna pesem! In težko je čestitati za žalost, celo jaz sem jo začutila :(
Hvala, Evelina. Res je preveč žalosti ob meni in od Balade naprej ne morem več pisati, zato se lahko nekoliko tolažim s prevajanjem.
Poslano:
11. 07. 2012 ob 22:04
Spremenjeno:
30. 08. 2013 ob 02:04
Marko,
prelepa pesem se mi zdi...naprej pa bi napisala enako, kot Evelina.
Naj te nobena črepinjica ne poreže....
Majda
Hvala, Majdka.
Poslano:
12. 07. 2012 ob 21:11
Spremenjeno:
30. 08. 2013 ob 02:04
Tudi sama se pridružujem čestitkam.
In res škoda, da pesem nima možnosti biti vesela, prešerno razigrana. Žal, življenje je velikokrat žalostno:(
Bodi lepo, Lea
Poslano:
12. 07. 2012 ob 21:47
Spremenjeno:
30. 08. 2013 ob 02:04
Marko, tudi pesmi so svojevrsten balzam za dušo; tvoja se je dotaknila vseh tankočutnih, tudi mene; polna žalosti, ampak izjemno lepa;
vse dobro ti želim,
Breda
Poslano:
12. 07. 2012 ob 23:27
Spremenjeno:
30. 08. 2013 ob 02:03
Močne prispodobe, sveže in hkrati prodorne in jasne, pesem teče iz žalosti v nekakšen despair, v katerem se čuti več energije, a kakšna je, temna, siva ali svetlejša - tu se bralcu nudijo možnosti lastne interpretacije in razumevanja. Objeti odsotnost je hkrati lep oksimoron. Pesniška sredstva so v tej pesmi obilna, skoraj za šolski primer ;), in hkrati jih komaj zaznamo (vsaj ne kot sredstva), v čemer se kaže zrelost in izrazna moč avtorja.
Lea, hvala. Prav imaš, več žalosti je, a treba objeti drobce veselja.
Breda, hvala enako. Tudi žalostna pesem te lahko vzradosti.
Kerstin, močno si me ganila s svojo razlago. Hvala ti.
lp, marko
Poslano:
17. 07. 2012 ob 21:27
Spremenjeno:
30. 08. 2013 ob 02:03
Kako so nekatere pesmi v pravem času, na pravem mestu, v dosegu ta pravih rok, vidne tapravim očem. Čeprav v svoji otožnosti povzročajo še bolj boli, je občutek, da nekaj drobcev sebe, svojih čustev, solza, nemira, deliš v vrsticah, ki se te dotaknejo, še kako dotaknejo, a nekje v medmesju najdeš svoj kotiček, ki hladi tvoja razgreta čustva in skuša blažiti žalost.
lp, ajda
Ajda, hvala ti.
Vse dobro želim, marko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!