Vrane
Ob otožnih nedeljah
gre včasih Ella z menoj do Nine.
Skupaj gremo do Billie,
do vrta grenkih sadežev,
kjer veter iz topolov srka svojo pesem.
Nikoli je ni tam.
Le svetloba drhti
in vrane kljuvajo tisto prosojno ptico,
ki poje o solzi brez reke,
o reki brez morja,
o morju brez srebra meseca.
Le spomin prisluškuje in čaka,
ko molče krmimo tisto prosojno ptico
z grenkim zrnjem žalosti.
A vrane
si vedno vzamejo svoje.
so blue ... blues
Majdka, prekrasna!
:)
Hvala!
Lp, M.
Lepa! :) Meni se še lepše konča brez zadnjega verza ... ki me kljune v glavo ...
Objem,
Barbara Patrizia
Patrizia,
saj sem tudi sama razmišljala, ali bi jo zbrisala....ampak vrane so tam ostale zaradi vseh drugačnih, tako ali drugače...in časi se skoraj niso spremenili...žal
Topel objem, Majda
urednica
Poslano:
08. 07. 2012 ob 19:29
Spremenjeno:
08. 07. 2012 ob 21:44
Tudi meni je všeč ta skrivnostna nedeljska obrednost. In mislim, da bi brez zadnjih dveh verzov pesem, kot je začeta, pustila bralcu, da sam nakrmi svoje ptice žalosti, obdane s spomini, kakršne že ima. Z zadnjima dvema verzoma pa to možnost nekako odvzameš, pesem "zaloputneš". Še sama malce razmisli.
Lp, Ana
na kratko: pesem, ki te prevzame do te mere, da podoživiš vsako zapisano misel;
čestitke in lep pozdrav
Breda
Majda:)
Zelo všečna pesem:) Moje čestitke:)
Zanimivo že cel večer tuhtam o topolih (če v glavi popilim, morda celo objavim;)))). Seveda so "moji topoli" v popolnoma drugačni vlogi:)
Lp, Lea
Ana...bom prespala ;)...kolikor je še noči... * ln tudi tebi....
Hvala, Breda in Lea...LN*
Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
- 08. 07. 2012 ob 13:25
- Prebrano 1019 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 544.4
- Število ocen: 15