Saj me poznaš.
Zakaj torej sprašuješ kdo sem?
Vidiš me, a ne verjameš očem.
Moje besede ti čudno zvenijo,
saj so drugačne, naenkrat grobe.
A niso, so le očiščene, so le resnica.
Tvoje roke želijo zlomiti moja krila
In z besedami želiš obtežiti moje sanje.
Bila sem žival zaprta v kletko,
oropana svobode, veselja, življenja.
A jeklena vrata so popustila, kovina se je stopila,
ljudje so sklonili glave in sonce me je pozdravilo.
Ti si padel na kolena.
Veš kaj se zgodi, ko se v ujetništvu nesrečna žival končno osvobodi..
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Snowflake.*
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!