Proti svitu
sklepam premirje
prosojno kito nemoči
zlito v tihožitje zapoznelih strel
podarim odmevu groma
smeh trepeta
ujet v bakrorez starih svetilk
noč se lušči
in zvonki veter
oblakom kuštra lase
čakam trenutek
ko tema pomodri v jutro
in resničnost
zaniha na nitki nepozabe
Hvala, Jagoda,
vesela sem tvojega komentarja. Tvoja pohvala mi veliko pomeni :)
Lp, Lea
Tako, popravila drugo besedo :)
Če bi objavljeno pesem v miru prebrala (oziroma, ne brala, kot ni bilo zapisano;))))), bi ne prišlo do te napake. Žal, me zadnje dni še bolj lovi čas:(
Najhuje je, da mislim eno, zpišem nekaj povsem drugega.
Lp, Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
- 27. 06. 2012 ob 22:38
- Prebrano 1033 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 397.4