Kar tam je drhtela.
Nerazpoznavna kakor dragocenost v šatulji.
Narahlo je zastirala vdolbino med dojkama.
Njena zlata bleščavost je ponujala pogled navznoter.
Slutnjo nečesa, kar je treba zavarovati pred zunanjostjo.
Strmeti v daljavo bi bilo v tem trenutku nepotrebno sprenevedanje.
Zapirati zamegljen pogled samomor občudovanja.
Kako lahko nevede leže v presečišče, naravnost v bistvo vsega?
In skleklja vsa pravljična bitja, ki domujejo v moških možganih.
Težko je razumeti, da se čipka zgodi šele s pogledom.
V tem sta si podobni s fatalno žensko.
* ciklus Disonance
ooo....težko je razumeti, da se čipka zgodi šele s pogledom...
leepo!!!!
LP, majda
Imaš prav, ko izraziš pomisleke, Majda. Čipka je rojena že veliko prej, kot zamisel, izpeljava, sporočilo, do dokončne podobe. Šele natančen pogled nanjo ji da pravo vrednost. Zame je nekaj neprecenljivega. Moškim se bo morda zdela moja trditev bedna. Kdo ve.
Čao A
s tvojim komentarjem mi je zdaj ŠE LEEEEEEPŠA...ta misel, te besede
LN in lep pozdrav, Majda
Jako lepa pesma, svidja mi se.
lp
Jagoda
Hvala za pohvalne besede, Jagoda in Majda. Lep dan vama želim
Andrejka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!