Skoraj prepozno

         sem pobožala žamet

         tvojega srca.

Skoraj prepozno,

prvič ta večer,

te vidim, tvoj zastrti cvet.

Tako rahel vonj imaš,

da mi dopuščaš,

da se z njim spominjam.

Tako žareče  listke,

da si dehteča kapljica sonca.

Tako po svoje cvetiš,

da si neka, čisto nova vrsta rože.

         Skoraj prepozno

         te spoznavam, prijatelj.

         Tako nežnega.

ob potoku - Majda Kočar