Ura je obstala,
kazalci so umrli
in kot živi mrliči
kukali iz prozorne plastike,
midva pa sva se od daleč spogledovala,
kako minute z urami nikamor ne gredo,
kako stojiva na istem mestu prostora
in nepremičnega časa,
medtem ko hitiva, da bi si bila čim bližje.
Hope, fino,
predlagam malo brušenja:
midva pa sva se na daljinsko spogledovala, >> od daleč (ali kaj bolj izvirnega, tale "na daljinsko" zveni čudno, ni jasno, kako to misliš)
kako minute z urami nikamor ne gredo,
kako stojiva na istem mestu in prostora >> zbriši tale "in"
in nepremičnega časa
Kaj meniš?
Lp,
Kerstin
Dobro jutro Kerstin,
hvala Ti za dobro branje in še posebej za popravke.
Bom popravila in na novo napisala.
Lepi dan ti želim, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!