Obujam slike iz preteklosti

 pred očmi vrvijo včerajšnje podobe

neka druga jutra

vedno prekratki dnevi

 noči ko sem se privil k tebi

da odtavam v spokojen sen

v tiste noči ko se nisem bal jutra

v katera se zbujam danes

ko odprem oči ki te iščejo

in zaman iztegujem dlan

postelja je prazna in hladna

v njej ni vonja tvojega telesa

tvojih skuštranih las v jutro

ničesar ni

le veliko hrepenenja

in neumrljiva želja

da se vrneš v najin dom.

igor žuravlev