Ne predstavljam ti sebe
v besedah, misli ne govorijo več,
so se že vkopale v žile polne krvi,
pod kožo te čutim, kako moleduješ,
kadar ne utegnem gledati sonca
in te potegniti še višje,
da čutiš kako visoko zmorejo ptice
svoj dolgi visoki let,
kako si mi prišel blizu,
a še vedno si lačen besed.
Odkrito
tudi jaz tvojih.
Še vedno.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!