Lep pozdrav še v mojem imenu, Anja.

  Tudi tole je dober zapis, vendar bi te opozorila na pomen verza kot zaključene enote (besed ali besednih zvez).

Sploh v tako kratkih pesniških oblikah, kot so haikuji in vse njihove izpeljanke, ki jih  prosto imenujem "haikuidi", je pomembno, da je verz smiselna enota, celota in da se ne lomi;

da beseda, ki bi morala v naslednjo vrsto, zaradi "optičnega ravnotežja" ne ostaja v predhodnji ali da tista, ki bi morala biti v predhodnji, ne skače že v naslednjo ...

Pri tvoji pričujoči pesmi se lomi celo dvakrat:

med knjižnimi ////

policami ////- iščem

svojo zgodbo

primernejši zapis bi recimo bil:

med knjižnimi policami 

iščem

svojo zgodbo

ali celo:

med

knjižnimi policami  iščem

svojo zgodbo

pa tudi:

med knjižnimi policami

- iščem svojo

zgodbo

Seveda se zgodba z variacijami zapisov vsakokrat malo spremeni ..., zato moraš sama, po svoji inerciji določiti najprimernejšo verzijo.

Upam, da sem bila razumljiva v razlagi tega, kaj je smiselna celota besedne zveze.

Pri tvoji pesmi ta sprememba pesmi nič ne spremeni, ti si  (predvidevam) zloge postavila tako, kot si,  zaradi neke navidezne potrebe po vsaj približni formi haikuja? No, tega zares ne potrebuješ, saj o haikuju v pesemsijevskem pojmovanju te besede ( pravi haiku v klasični formi in z določeno tematiko) pri pričujočem zapisu ne govorimo.

Saj o tem sta pa že z Leo eno rekli, sem videla:)))

  Lp, lidija

Po moje se je to zgodilo zato, ker je hotel "haiku look! :)))

 S tem ne mislim nič slabega, samo iz predhodnjega komentarja izhajajoče razmišljanje .

Se mi pa to zdi, kot sem že v uvodu napisala, zelo dobra refleksija tendence "poiskati svojo zgodbo". Ali ne beremo pravzaprav zato, ker bi radi bolj spoznali sebe in razumeli, zakaj se nam zgodbe dogajajo. V akordu z Leibnizom - vse je povezavo z vsem, tako so tudi naše zgodbe, napisane in nenapisane, povezane, podobne so si, pa četudi v svoji različnosti.

  LP, lidija

Čestitam:)

Lp, Lea

Aja, dobrodošla Anja, vesela sem, da si se nam pridružila:)