nasprejam težkih besed

kamnitih blokov črne barve

eno za drugo streljam

kot spektrometer na ekran

nebeško nedolžnega

čisto belega papirja

črne besede lepo padajo

na ta popoln bel papir

njihova teža

ne skrivi pomena

in pogleda na misel

ki roji po glavi

kriv je vsak ki viha robove

snežnega papirja

barva misli

svobodnega človeka

utaplja sen v sanjah

kritika brez srca

Sašo Vizjak