Pod Fuxovo brvjo

Noga topota po vlažnem mahu,

živa zemlja nemo odgovarja

in kragulj nad dreni opozarja;

spev poletja v jutrišnjem zamahu.

 

Kamen se zarije v vzmet tetive

in na koži srage mlačne vode.

Misel lačna išče srž, odvode

od zaslonke molka praznožive.

 

Nisem in ne bom te v dihu našla.

Polna pljuča so pod krik te skrila,

ko v apnei prazna pozabila

 

sem dvojino najinega teka.

Tu pa Sava teče, tista reka,

ki v ednine vdih se bo razlila.

 

Lidija Brezavšček - kočijaž

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
21. 06. 2012 ob 02:48
Spremenjeno:
21. 06. 2012 ob 02:49

O čem razmišljam, ko govorim o teku? ;) Murakamijeve knjige, katere naslov parafraziram, sicer nisem prebrala. Poznam pa njen naslov in se mi je asociativno utrnil ob tej sonetni, oblikovno izpiljeni pri/-izpovedi, ki prehaja iz ekspresivnosti v impresivnost, iz zunanjega v notranjost, skozi (tek) vrstice. Iz skoraj "tehničnega" orisa (orisa, ne opisa!) jutra, skozi katero teče tekač, v tercinah dokončno prestopi v mehkost lirike, samorefleksijo, ki je podana s sprejemajočo otožnostjo, s pogledom naprej, ki pa kaže subjektovo izolacijo (morda tudi od samega sebe). Izvrstne prispodobe (reka, ki v ednine vdih se bo razlila idr.), neologizem (praznožive), svežina, izvirnost.

Zastavica

MAKI

Poslano:
21. 06. 2012 ob 20:05
Spremenjeno:
21. 06. 2012 ob 20:24

Kaj naj rečem, razen: 50 pik.

"Sanjam, da i ja budem POPOLN".

Lp, Maki

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
18. 09. 2012 ob 21:50

:)))

 hvala obema.

no

comment!

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Lidija Brezavšček - kočijaž
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)

Pesmi

  • 20. 06. 2012 ob 23:17
  • Prebrano 1069 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 777.04
  • Število ocen: 19

Zastavica