Ob reki, repati sonet
Z imenom sicer skromnim - Mali graben -
si vendar reka, velika in živa,
izvir je daleč, blizu si izliva
v Ljubljanico. Stik - davni Stiks pozabe?
Zavetna zibelka za račke, žabe,
od tvoje vode breg je plodna njiva,
bolj pijemo te, bolj si darežljiva,
razdajaš vsem se brez strahu obrabe.
Kako ljudje smo nehvaležni, tečni,
nevedneži še ceniti ne znamo
blaginje, ki poji jo vrelec večni;
preklinjamo, ko je, poplavno dramo,
namesto da ponosni nate, srečni
bili bi, voda, da te sploh imamo.
Koristna za živali in človeka!
Podobna rada ti bila bi, reka!
da bo ob reki
ob potoku
ob boku
Poslano:
19. 06. 2012 ob 22:42
Spremenjeno:
19. 06. 2012 ob 22:42
Pozdravljena in dobrodošla, Jana,
kot dokazuješ s svojimi svežimi objavami na portalu, si mojstrica soneta, rime in stopice, prav tako pa tudi besedišča in skladanja besed v pomene. K temu dovršenemu izdelku pravzaprav nimam česa dodati, še manj je treba kar koli pojasnjevati - prečiščena vsebina in forma ponujata neposredni bralni užitek. Izpostavila bi še posebej "rep" oz. zadnja verza soneta, ki se mi zdita - v nasprotju s siceršnjo, bolj "epsko" naravnanostjo soneta - čudovito lirični zaključek.
Pohvale.
Se z veseljem pridružujem pohvali!
Lp Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: janakolaric
- 19. 06. 2012 ob 21:32
- Prebrano 950 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 553.27
- Število ocen: 15