
Odločila sem se,
da ukrotim svoje srce,
da ne bo več bezljalo
in osvajalo betonskih sten,
se razdajalo zarjavelim dušam
in objokanim skalam.
Imela ga bom na elastiki
in ga spustila samo toliko,
da začuti vonj po marjeticah in pokošeni travi,
Ne bom dovolila, da ga prevzame okus jagod in melone,
začinjenih s tvojim poljubom,
Ker se lahko spet zgodi,
da bom morala dolge noči s šivanko krpati
raztrgane vbode tvojih besed.
Srce je nekaj, kar živi kot parazit v telesu in ne pomaga um kaj dosti, ko se srce vname na besede in pojavnost moškega, ki je dal srcu željo in smisel njegovega delovanja. Zato ne bodi kruta proti njemu, ke bo on še krutejši do tebe kot celote.
V srcu je nekaj kar bi lahko dejal, da si to ti v vsej svoji duhovni pojavnosti, ki jih izražata navzven tvoja dva mila očesa. LP
Veneramars, zelo obetavna pesem, če bi se znebila še par klišejčkov, bi bila lahko presežek ( že ukročeno srce je eden, poskusi najti malo bolj osebne, posebne, samo tvoje).
Glede cenralne postavitve pesmi pa velja tole (da se ne ponavljam): http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/67452/znamenje
LP, lidija
Hvala Lidija in Tomi za komentarja. Šele zdaj sem jih opazila, ker sem še malo lovim na tem portalu. Bom upoštevala glede centralne postavitve.
Tomi, saj nisem vedno tako kruta proti srcu, včasih ga tudi malo izpustim iz elastike...
Lp
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: veneramars
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!