Več
nekoga moram čutiti
tam zgoraj
na poti pred mano
klin zabit med trenutke
ko se iz stene trga življenje
in padam, padam kakor kamenčki
nekega mozaika
z vsakim dnem drobnejši
na tla Knososa
z vsakim stoletjem bolj zasutim
pod nasadi oljk
in smehom mladenk
tam spodaj
kjer ne čutim
ničesar
več
Minattiju
čestitam Matjaž:)
Lp, Lea
Odlična posvetitvena pesem nekemu velikanu, postavljena tako, da je čutiti moč in hkrati nemoč pesniškega subjekta. Nemoč ob spoznanju končnosti in moč krasnega pesniškega izraza.
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Y
- 18. 06. 2012 ob 22:59
- Prebrano 1176 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 628.72
- Število ocen: 16