Ujeta
Ujeta v orkanu grozečih, otožnih misli,
mala, nemočna, odprta,
zvezana z lepljivimi nitmi brezupa,
je kje izhod skozi vrata zaprta?
Strah je močan
kot zanka, ki stiska za vrat,
Bojim se lastnih misli, poguma,
Koraka po neuhojeni poti v svobodo,
razprostrtih kril, ranjenih peruti,
da zlomim se nekje na poti,
in obležim strta v kalni mlakuži svojih solz
tam, kjer nihče ne gre nasproti…
Razum ali čustva,misel težka kakor skala,
Nad mano visi velik nevihtni oblak,
Bom zmogla vrniti se pravočasno
V življenje brez oken in vrat?
Dobrodošla v imenu uredništva pesem.si, Veneramars!
Lepo, da si se nam pridružila in se odločila, da deliš pesmi z nami. Ne vem, če si želiš povratnih informacij o svojih pesmi, ampak bom tvegala :)
Bom napisala nekaj o tvojih pesmih nasplošno. Vidi se, da si pesniško "polna", veliko nam imaš povedati ... morda bi te za začetek opozorila, da se izogibaj klišejem (v pomoč naj ti bo tale delavnica, kjer smo se iz stalnih, "zglancano- znucanih" besednih zvez malo norčevali in se hkrati dobro zabavali:
http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/43306/pesmi_iz_klisejev )
Še ena stvar je, ki bi ti jo rada predlagala. Izogibaj se centralni postavitvi pesmi, če se le da! pesem z njo ne pridobi prav ničesar. Prav obratno je - bralec izgubi orientacijo, ne da se normalno brati!
Upam, da si tole moje komentiranje vzela za dobro, ker tak je bil moj namen.
Na še veliko pesmi, ki ji boš tukaj delila z nami!
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: veneramars
- 17. 06. 2012 ob 11:27
- Prebrano 695 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 63.3