
Zapri očke zvedave,
deklica moja,
da ne vidiš solze,
ki je tiho spolzela po licu…
Naj te zvezdice
in moj nežni poljub
zazibljejo v sanje…
kjer nastopajo dobre vile,
lepe princeske,
nagajivi škratje mežikajo vanje.
Mirno spiš,
Le sem in tja rahlo zavzdihneš
Nežen, komaj viden smehljaj.
Lažje mi je,
ker vem,
da moji viharji
niso podrli tvoje hišice iz kock
in da še vedno ne poznaš
grenkega okusa
pogoltnjenih solz,
občutka stisnjenega glasu
in barve bolečine
na mojem obrazu.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: veneramars
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!