Močno te čutim… včasih,
Drugič nemo ostajaš v boleči tišini,
mračen hladen ovoj okoli srca.
prazne besede se odbijajo od tvoje lupine,
kot raztrgane niti najine vezi,
ki je najbrž samo utvara, privid,
nekaj kar sem zgradila v sanjah iz obupnega iskanja nekoga,
ki bi me imel rad…
Nikogar ni,
ko se te dotaknem, zbežiš.
Zato se te dotikam vedno manj.
Odhajam … tiho, počasi,
da ne slišiš, kako nekdo v meni zapira oči,
tudi jaz komaj še zaznavam tvoj dih
ti pa ostajaš nem in tog…
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: veneramars
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!