ni mi bilo poznano,
ko sem ga potopila v močvirju sanj-
kdo sem, ki brodim po blatu-
iz zime v pomlad,
iz pomladi v poletje
tonem v močvirje umrlih žab
obžalujem in kaj mi bo to-
mene ni in življenje je mimo šlo
v sprani glavi odmeva glas tujca,
sama sebi neznanka in največja uganka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!