Klic
kadarkoli
čepim
nekje v nasadih časopisov
brez naslovnic
nekje v oblaku
tablic hieroglifov
razpršenih v glinaste golobe
pod streli razbičanega hrbta
tam kjer je tišina
zataknjena v špranje pod vrati
kjer je puščavski pesek
nasut med stekla oken
kjer so zrcala prelepljena
s starimi fotografijami
in zrak premazan z gostim blebetanjem
kadarkoli
rekla si
pokliči
kadarkoli
Iz Poetičnega društva Koliščar
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Y
- 31. 05. 2012 ob 16:38
- Prebrano 843 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 363
- Število ocen: 9