Ko pride noč
Ko pride noč čez gozd,
rastejo debla brez
navpično v hrepenenje.
Rastejo debla hrastov
pravokotno na žamet želje.
Ko pride noč čez sobo,
je šepet v blazinicah prstov
le varen plašč topline,
da lahko oviješ roke čez bližino,
upogneš veje čez zgubljenost,
razčešeš lase z umito svetlobo.
In se priklatiš v sled divje živali,
čakajoče v zaustavljenem bežanju.
Ko pride noč čez lačno žejo
je dotik le prelito srebro lune.
Od tam piješ svoje daljave.
Poslano:
27. 05. 2012 ob 12:12
Spremenjeno:
27. 05. 2012 ob 20:28
Noć je prijatelj pesnika/inja :) Nije onda za čuditi, da ovako lepa i bogata pesma osvane kao rezultat. Prelepo, ob potoku. Uživala sam.
lp, Jagoda
Poslano:
27. 05. 2012 ob 20:05
Spremenjeno:
28. 05. 2012 ob 06:33
Hvala, Jagoda! Lepo se je prebujati tudi v te majske dneve, ko zorijo jagode ... :)))
LLLP, OP
Ko pride noč čez lačno žejo
je dotik le prelito srebro lune.
Od tam piješ svoje daljave.
Tudi iz daljav se napaja hrepenenje. Všeč mi je tvoja pesem, Majda.Čestitam.
LP A
Hvala, :) Andrejka!
Napij se daljav!!!
Tudi jaz jih pijem, tudi tiste iz predvčerajšnjega večera...srebrne...
Hvala ti in vam še enkrat za vse :)
* majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
- 27. 05. 2012 ob 08:12
- Prebrano 988 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 498.7
- Število ocen: 14