Ne jezi se nad mojo bolečino,

ki je nasmeh ne pokriva več.

Tako bi rada,

te samo imela rada.

Brez rosnih src in poljubov pred vrati.

Samo iz preprostosti najinih objemov,

bi jutro MIDVA dočakala.

Le enostavno,

bi te imela rada.

Brez senc, ki me mračijo.

Rdečih vrtnic, ki ne cvetijo.

Oseb, ki v meni kričijo.

Bolščavih zaspanih  oči,

ki me zjutraj nagovorijo.

Tako preprosto,

v najglobjem viru,

v mehkobi oblakov

brez nasprotij in grenkih želja,

kjer bila bi samo MIDVA.

Sandra Kocijančič