včasih izbruhne
nekaj hladnega
podobnega odnosu
nemirne lave
poplavi telo
skrči površino kože
včasih najbolj zaskeli v jedru
tam kjer je sredica mehka
kjer se brbota in meša
včasih predre himen
in se razpoči kot v otroku
ki ve ne da je svet lahko
ne nedolžen
včasih se kot obraz starega človeka
zavije v krsto in obleži
v čakanju na novo življenje
Krasna pesem, Tea. Le s prispodobo 'nekaj podobno hladnega odnosu nemirne lave' me ne prepričaš, ker lava ne vzbuja hladu v meni. Pa še škratka ...'v otroku, ki ve ne ...' popravi.
Lep dan ti želim
A
Pozdrav.
Hladen odnos, ko ruši vse pred sabo. In se ne ustavlja. Hotela sem ta kontrast.
Tudi pri otroku ni škratek. :)
Hvala za komentar.
lp S.
Poslano:
25. 05. 2012 ob 10:28
Spremenjeno:
25. 05. 2012 ob 12:00
Neznosno lepa, dotolkla me je globoko v mehko sredico:)
Moje čestitke:)
Lp, Lea
urednica
Poslano:
25. 05. 2012 ob 11:45
Spremenjeno:
25. 05. 2012 ob 15:00
Ja, močna primerjava tole z lavo, čeprav nasprotno, spreletavanje hladu. Pesem, ki v nas zbuja raznovrstne asociacije. Odraža zvedanje, da ko odrastemo, nismo več varni pred, tako kot praviš, Tea, pred nelepostjo "ne nedolžnosti" ...
Majčkeno bi popravila besedni red, da ne bi bilo skladenjsko dvoumno, oziroma pomanjkljivo-
včasih izbruhne
nekaj podobno hladnega
odnosu nemirne lave
včasih izbruhne
nekaj hladnega
podobno (podobnega) odnosu nemirne lave
?
Kaj meniš
Lp, lidija
Poslano:
25. 05. 2012 ob 12:01
Spremenjeno:
25. 05. 2012 ob 14:54
Evo, razpredla. :)
Hvala Lea in Lidija!
lp S.
Malo temna tale, a ne...?
Včasih je pač tako.
V glavnerm pa kr nekak guramo, al kk? ;))
Resno: v bistvu je malo "kritike" že znotraj zgornjega nagovora. Namreč: zdi se, da je stanje samo včasih takšno, ki "iztisne" pesem, po drugi strani pa je teh "včasih" neprimerno več, kot je na prvi pogled videti. Skoraj ves čas?
Malo me mučita še naslov in druga oseba. Ne razumem namreč točno, zakaj si jo dala "na distanco" tako močno, da je postala "ona". Zadnjič, pri tisti Andrejkini pesmi o stolu, je bila ta "ona" (vsaj zame) nedvoumna in nujna. Tukaj pa ne vem čisto. Ampak, Tea, samo "na glas" razmišljam in se mi zaradi "temine", ki mi v tem času čisto osebno ne sede, zdi dobra pesem. lpp
Včasih.
Samo vprašanje.
Kdo je ona?
lp S.
Ta lirski subjekt v drugi osebi, "ona" v resnici deluje nekoliko z distance, kar v pesem prinese neprizadetost. Vsaj navidez. Res pa je, ko sem si pesem prebral "prevedeno" v prvo osebo, je zvenela nekoliko preveč svetoboljno, če ne stereotipno. Vsekakor je v drugi osebi boljše, kot v prvi. Namig je pa sledil po Andrejkini pesmi iz ciklusa Disonance, kjer se fino pokaže učinek prve in druge osebe... in to je bil vtis, pod katerim sem razmišljal o tej plasti te tvoje zelo dobre tvoje pesmi.
lpP
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: https://www.pesem.si/serigala
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!