V čakalnici

na železniški postaji

ti in jaz

in zunaj ura ki odšteva

še poslednje trenutke

do prihoda železne kače

ki te odpelje stran

predaleč stran

kjer ne bo odmeva

najinih korakov

in oko s tesnobo

pogleduje na uro

medtem ko dlani vpijajo

še zadnje dotike

in po tvojih laseh

se zlivajo solze

ki jih ne zmorem zadržati

in ura beži

ko te poljubljam

s prsti pa drsim po tvojem telesu

vlak pa je vse bližje

cmok v grlu kot velikan

ne zmorem več diha

telo se duši

in kričal bi

prosim ne odhajaj

zaprosil čas

naj se ustavi

le za trenutek še

še za malce topline

tvojega telesa

še za en pogled

na tvoj mili obraz

za dotik ustnic

vsaj še za en objem

a vlak je tu

in vrata se odpro

le še toliko je časa

da ti povem

da te neskončno ljubim.

igor žuravlev