
Spodaj podpisani prosim, da se mi odobri civilno služenje vojaškega roka. Moj razlog za to prošnjo je ta, da nisem zdržal obveznega vojaškega služenja, ki sem ga opravljal od 12. aprila do 4. avgusta 1999. V vojašnici sem se sicer trudil po svojih najboljših močeh, vendar je bil nazadnje psihični pritisk le prevelik. Predvsem se nisem mogel sprijazniti z dejstvom, da sem stalno med sovojaki in starešinami, pri katerih je prihajalo do konfliktov, seveda tudi na račun moje asocialnosti, ki so jo omenjeni tako slabo tolerirali. Vse to je samo še povečalo mojo zagrenjenost in občutek žrtve, ki sem ga hotel preseči z agresijo do okolice, ki pa se je na koncu skoraj vedno usmerila sama vase. Upravičeno se lahko vprašate, kako to da nisem že pred vpoklicem v vojsko predvidel omenjenih težav in napisal to prošnjo še preden sem bil dejansko vpoklican, vendar moram povedati, da sem bil napačno informiran, saj sem mislil, da civilno služenje vojaškega roka lahko opravljajo le tisti, ki so fizično nesposobni za vojsko. Ker sam nikakor ne bi zmogel ponovno opravljati služenje vojaškega roka (prestavili so mi ga za dve leti), ugotavlajm, da je zame edina možna rešitev civilno služenje. V upanju na ugodno razrešitev mojega primera vas lepo pozdravlja spodaj podpisani:
Matej Krevs
Pozdravljen, Matej, tista prej, vsaj z zadnjim vzklikom (in navezavo na izročilo) se po moje res spogleduje s pesmijo v prozi. Ampak tale prošnja? Sprašujem se, če je res pesem vse, kar avtor imenuje pesem? S čim prepriča bralca, da je nek zapis pesem in ne drama ali biografija ali dopis ali dnevniški zapis ali pismo ...?
No, meni se to ne zdi pesem v prozi, ker ne najdem nečesa, kar bi me napeljalo ne poetičnost (jezika, vsebine, sloga, asociativnosti, medbesedilnosti, večpomenskosti ...).
Pa brez zamere, Ana
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!