mesto se je bahalo z betonskimi golobi,
in pod pločniki so prežale nove žice:
lastniki src so drgetali pred izložbami
in si drgnili izpuščaje s starimi kamni.

nobenih varovalk ni bilo več videti!
a vsak, ki je spregledal, si je kupil
za cel pehar mrtvih kresnic in leseno
hrbtenico, ki jo je zabarantal naprej.

mimo so šli tujci in cingljali z lončki,
mimo je šla država, preoblečena v lakoto,
mimo so šli pazniki s trudnimi piščalkami
in mimo je šla prihodnost s krvavimi očmi!

v drvarnicah so si dečki brusili metulje,
v cerkvah so dekleta kradla jeklene ličinke,
v kasarni pa je nestrpno dihal pijan samorog.

nad mestom je potemnelo nebo in oslinilo ceste
z robatim pričakovanjem. nad oblaki so škripale
mrzle zvezde in bog si je z rokami iztrgal srce.

Dani Bedrač