nad gramozno jamo čepi rokomavh,
v bledo zarjo cedi rdeč izcedek:
do srečnih koreninic, do obisti,
tja daleč čez gorjance, čez brv

do maribora. general maister je
parkiral pod napačno uro, minute
so mu štete: gavrilović ima sol
v jetrih in smrdokavro v lasišču.

požri me, osvobodilna fronta!
kupi mi presto, kakšno vedro
novega leposlovja, nekakšnega
politika za pod povšter, a ne

pozabi na brzostrelko: mama je
razrajcana do onemoglosti, polž
ji štrli iz medenice, krila ima!
kdaj bomo postali preračunljivci

zreli za upor? kdo nam bo na kapice
prišil rožmarin? v pivko, v kočevski
rog gre pot, tam je zgodovina, tam
so liščki: kdor je užaljen, naj se jebe.

Dani Bedrač