Tiho postaja.
Sence se daljšajo.
Dno zaliva tone v mrak.
Pogled zatava po gladini.
Klinasta sled razreže vodo.
Tik nad obzorjem
zgublja sij žareča pomaranča.
Čez hip že pade čezenj.
Nenaden blisk.
Ostane samo temna silhueta
mojega profila.
Prvič preberem, mimogrede, tiho pri sebi, nekaj se me dotika, ma ne vem kaj.
"Daj preberi glasno" , si rečem in res: berem glasno, poslušam zvok tvojih besed, ki imajo moj ton in barvo...lepo
V Barbarigi ena Barba riga.
Svit in Matej, hvala obema. Bilo je lani. In v tem deževnem, sitnem vremenu so spomini "priplavali na plan." Lp nada
Lepo, prijetno branje:)
Rada imam morje in Barbarigo, še raje se spominjam Peroja:)
Lp, Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mayamaya
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!