Polagoma premagujem nabrekanje teme
s trumo rumenih anekdot.
"Čas je relativen in neobstojen."
Turkizna megla kliče sev ljubezenske pesmi,
a Vztrajnost spomina skozi mišjo luknjo
lahko prikliče le Dalija in Galo.
Sporočilo iz Figueresa je preprosto
večna ljubezen.
Popolnoma jasno je,
da Gale ni mogel zakopati.
Še dolgo po smrti jo je božal
plesnivo, gobasto in gnilo.
Njen smrad je vzljubil
kakor vonj jasmina,
ki si ga je zatikal za uho.
Ljubezen je obrasla plesen,
četudi posuta z diamantnim prahom.
V dvorcu rumena svetilka
šteje ure, obvisele za svečane sanje
nabreklih falusov, ki so premagovali
stkano trnje jalovosti.
Vztrajnost spomina prikliče smrad Gale
in zapolni moj prostor in moje nozdrvi.
Še jaz nosim vonj preperelih oblačil.
Prihaja čas rubežev
in Dalijeva slika moj fetiš.
Lepa pesem! Se bom še vrnila k branju.
Poslano:
04. 05. 2012 ob 16:56
Spremenjeno:
04. 05. 2012 ob 17:05
Hvala, tvoje so vse meni tako in tako najboljše. Edino to ne najdem, kje bi lahko jaz napisala oceno. Kako to narediš?
Pravzaprav zgodbe nisem poznal, pa me je pesem potegnila v kratko raziskovanje ozadja. Kljub temu sem lahko v pesmi razbral obsedenost in kaos v katero lahko brzčas vstopimo ne da bi se zavedeli, če tega ne storimo vnaprej. Spomin je res ena vztrajna plastika.
Zanimiva pesem, se veselim nadaljnjega branja.
lp, M.
Dobrodošla, modrina! Še sanjalo se mi ni, že v prvem postu sem želela izraziti dobrodošlico, pa nisem vedela ali bi napisala dobrodošel modri ali pa dobrodošla modrina. Zdaj pa se še bolj veselim tvoje jasnine!
Z desne strani imaš drsnik, pomikaš ga z miško, desno so višje, levo nižje ocene, pazi na ravnotežje hehehehe, hecam se!
Lp, breza
Sem prišla do umetniškega presežka, pri tvoji pesmi. LPN
urednica
Poslano:
13. 08. 2012 ob 12:12
Spremenjeno:
13. 08. 2012 ob 12:18
Preigravanje znanega motiva, vendar povsem suvereno in individualno, da zaživi pred bralcem in je zmožna sprožiti nove interpretacije. Tako tudi splošna relativnost časa, zapisana v začetku pesmi, dobi skoznjo svoj posebni smisel. Smrad (lastnosti) se ne morejo razviti do razkroja razmerja (končanega v točki, ko se še vzpenja), ker ga (jih) varuje zaščitni plašč ljubezni. Poseben učinek ima tudi izid pesmi v prvoosebno strmenje skozi Dalijevo sliko s slutnjo rubeža. Čestitke,
Ana
Poslano:
13. 08. 2012 ob 12:27
Spremenjeno:
13. 08. 2012 ob 12:29
Se strinjam, pesem, ki hoče vrnitve in ponovnega branja in leze v podkožje.
Vidim, da je pesem starejšega datuma, jo je morda avtorica kaj "popravljala", da se je šele sedaj uvrstila? Ocenjevanje pa žal ni možno.
Lov na škrate:
prilkiče =prikliče
obvisle = je morda obvisele?
lp, ajda
Ja, Ajda in hvala za tvoje budno oko. Popravljeno.
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modrina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!