Mirno in kulturno
smo utripali v množici.
Z zibajočimi balončki
in njihovo modrino
smo preganjali sivino.
Bomo slišani?
Izgublja se takt.
Korak ne najde več prave smeri.
Vodnjak ravnotežja pa usiha, umira.
Optimizem je le še v peščici ljudi.
Tu sem. Nikjer.
Kam me nese jutrišnji dan?
Še pesem pretiho zveni.
Tako utrujen je ta glas v nas.
Spominčica, čudovit opis stavke učiteljev!
Samo tole bi jaz popravil:
Kam nese me jutrišnji dan? Kam me nese jutrišnji dan?
Lp :)
Kot, da bi poslušala sebe...
:) LP, OP
okto in ob potoku, hvala za dotik pesmi - veliko mi pomeni.
LP, spominčica
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: spominčica
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!